»Vlada namerava v rebalansu letošnjega proračuna povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Menimo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi porabe.«
»Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke.«
»Ni več mogoče, tudi z zadolževanjem ne, da so odhodki večji od prihodkov razen v primerih izrednih dogodkov. Gre za to, da se uvede fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari.«
»Načrtovani odhodki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oz. 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo.«
»Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi lahko s preoblikovanjem prioritet iskali rezerve pri načrtovanih odhodkih.«
»Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica ustavitve gospodarstva v času epidemije covida-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva. Vlada v času krize ni pozabila na državljane in podjetja.«
»Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna.«
»Nižja realizacija odhodkov v letu 2020 namreč glede na predvideno raven odhodkov implicira njihovo izredno visoko rast v letu 2021.«
»Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov.«
»Proračun tudi z rebalansom ostaja v večini naravnan razvojno in v dobro ljudi.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju